Že mnogo let nam vijugaš
prek ravnin in gričev,
vedno boš ostala tukaj,
v našem srcu boš spomin.
Zakaj nam le počasi tečeš
tukaj v tem panonskem svetu?
Prepojena si z modrostjo,
modrostjo naših starih dedov!
Se rada igraš z našimi brodovi,
nosiš jih sem ter tja.
Nekoč pa mline si vrtela,
da življenje si nam ohranila.
Vedno teci nam počasi,
ne valovi prek bregov!
Saj si naša Mura draga,
naš prekmurski blagoslov.
Petra Munđar, 9.c
