Na pomladno jutro, ko se zbudiš,
sobno okno odprto pustiš
in brž v šolo odhitiš.
Vse po rožah že diši,
v strugi reka žubori,
okoli nje pa ribiči.
A ko pridem domov,
na igrišču že je on,
lep in sladek kot bombon.
Hitro tam sem tudi jaz,
rdeča kot paradajz,
in zaljubljena kot le kaj.
Brž ko k meni se postavi,
se srčni utrip mi ustavi,
saj vonj njegov mladi,
meni najlepše diši po pomladi.
Lara Mesarič, 7.c
