Včeraj ni bil posrečen dan. Takole je bilo.
S sestro sva prišli domov iz šole. Prišli sva malo bolj zgodaj kot po navadi, saj sva imeli le štiri ure pouka. K babici sva šli po ključe, ker je oče bil še v službi. Vstopili sva v hišo. Odložili sva torbi in odšli v kuhinjo pripravljat kosilo. Očka je prišel domov in skupaj smo kosili. Ko smo se najedli, sem prižgala televizijo. Na njej ni bilo nič pametnega, zato sem jo ugasnila in prižgala klavir.
Naslednji dan imam vaje s klavirjem, zato sem vadila. Očka se je preoblekel v športne hlače in majico. Šel je teč. Ko sem zvadila, sem spet prižgala televizijo. Zdaj se je začela ponovitev moje najljubše televizijske oddaje Ena žlahtna štorija. Ko je oče prišel domov, se je preoblekel in šel nazaj v službo. Po oddaji je domov prišla mama. Lucija je iz sobe prinesla klarinet in vadila.
Ko je končala, sem ji pomagala pospraviti. V sobo sem odnesla klarinet in ga položila na posteljo. Na mizi sem zagledala čudno stekleno stvar. Pogledala sem jo in jo vzela v roke. Smejala sem se. To je bilo darilo, ki sem ji ga kupila za rojstni dan. Očitno si ga je ogledovala. Naenkrat pa mi je padlo iz rok. Darilo, ki sem ji ga kupila za enajsti rojstni dan, se je razbilo. Nisem vedela, kako naj to povem Luciji. Prišla je v sobo, zaradi hrupa. Jezno me je pogledala in rekla, da ji bom morala kupiti novo posodico. Pogledala sem jo in ji rekla, naj oprosti. Jezno je zaloputnila z vrati in odšla ven iz sobe.
To darilo je bilo kar precej drago, zato bom morala pozabiti na čevlje, ki sem si jih hotela kupiti za ta denar.
Tako se je končal moj včerajšnji dan.
Lara Čolnik, 7.c
