Kaj meni najlepše diši?
Diši mi, ko zjutraj zbudim se
in voham vonj po pomladi.
Diši, ko mama mi pripravi
obilen zajtrk,
dišijo tudi kratki
sprehodi v pomladi.
Diši, pa tudi moj novi parfum.
Ima lep, nežen in sladki vonj.
Seveda najlepše diši mi ljubezen.
Ptički že pojejo,
pomlad se budi,
poleg ljubezni mi dišiš še ti.
Lara Čolnik, 7.c
9. februar
Včeraj je bil Prešernov dan. Bilo je tudi državno prvenstvo v judu. Zelo sem se potrudil. Tako je šlo: Zjutraj sem zelo hitro vstal. Bil sem zelo živčen. Kaj se bo zgodilo? No, čez 1 uro sem prišel v Slovenj Gradec. Tam sem se najedel in začel segrevati. Tekmovanje se je začelo. Kaj bom delal?! Saj še nisem pripravljen!! Končno sem se opogumil in se pripravil za prvo borbo. Zmagal sem, ampak komaj po 7 minutah. Že čez 5 minut se imel drugo borbo. To sem skoraj takoj zmagal. Zdaj je bil na vrsti polfinale. Počutil sem se kot pravi judoist. Polfinale sem zmagal komajda. Bil sem vse bližje in bližje zmagi. Na vrsti je bilo čakanje. Končno sem si lahko odpočil. Bil sem presrečen. Saj sem že bil najmanj državni podprvak. Še malo sem čakal. Nastopil je čas za finale. Začetek. Kaj bom zdaj? Naj stopim to ali tisto? To bom naredil. Ne! to ne bo šlo. Kaj pa to? Ne! ne bo šlo. Je to? Ja!! Zmagal! Takoj ko sem se zavedal, da sem državni prvak sem se razjokal. Odbežal sem do očeta in zakričal ˝Končno!!!˝ Kdo bi si mislil, da bi jaz bil prvi. No to se mi je včeraj zgodilo.
Gabriel Zadravec, 7.c
Meni najlepše diši,
ko roža cveti,
ko morje valovi
in ko vse še spi.
Lep poletni zrak,
in nočni mrak.
To mi vse diši,
ampak najlepše
mi dišiš ti.
Gabriel Zadravec, 7.c
Dišijo rože,
diši pomlad
in ljubezen,
dišim jaz,
dišiš ti,
dišijo vsi,
ki jih imaš rad.
Diši parfum,
diši narava,
dišiš ti po tobaku,
dišim jaz po svežem zraku.
Eva Hari, 7.c
Mura skozi tihe,
mirne gozdove prodira
in v nižinah dobre ljudi nadzira.
Svoje tokove
po ravninah obliva.
Blesteča, sijoča
po Prekmurju tekoča.
Skozi svoje poti
ob panonski ravnici hiti
in vsak dan
Prekmurcem ljubezen deli.
Ana Žižek, 9.c
